V tem tednu, 23. aprila, je godoval sv. Jurij, eden najbolj češčenih svetnikov v »starem« krščanskem svetu.

V naši župniji smo njegov god ubeležili že s tradicionalnim 6. blagoslovom konj, njihovih rejcev in jezdecev. Veseli smo dejstva, da se je blagoslov v naši okolici dobro “prijel” in da vsako leto privablja vse več in več konjenikov in ljubiteljev teh plemenitih živali. Vabljeni k ogledu galerije slik in branju zanimivost o sv. Juriju.

Tudi tokrat smo se lahko veselili, da se je na vabilo pobudnika, g. Matica Mušiča in ga. Manuele Kompara, odzvalo veliko število konjerejcev in jezdecev, ki so prijezdili pred cerkev sv. Florijana v Trzinu na tradicionalni spomladanski blagoslov konj. Konje je blagoslovil domači župnik Boštjan Guček.

Po kratki molitvi in blagoslovu konj z željo, da bi jim služilo zdravje in veselje v druženju z njihovimi lastniki, je sledilo še prijetno druženje in pogostitev. Seveda ni manjkalo tudi priložnosti za lepo fotografijo in nastanek galerije slik, katero si lahko ogledate pod prispevkom.

Nekaj besed o sv. Juriju …

Sv. Jurij se je rodil v 3. stoletju (275/285) v Kapadokiji, danes Turčija, umrl pa leta 303/305 v mestu Lydda-Diospolis v Palestini.

Foto: Revija Ognjišče

Ne glede na to, da je večina podatkov o svetem Juriju zavitih v številne legende, pa je bil vseskozi, zlasti po zaslugi križarjev, eden najbolj češčenih svetnikov v »starem« krščanskem svetu. Zanesljivo pa je, da je bil resnična zgodovinska osebnost, izpričan je tudi njegov grob v Lyddu. Dan ostaja med nami predvsem kot simbol boja proti zlu in predstavlja nenehni človekov boj s silami teme in greha, ki ga pooseblja zmaj.

Kdaj je dal sv. Jurij življenje za Kristusa? Najstarejše izročilo pravi, da se je to zgodilo pod perzijskim kraljem Dacijanom, vendar se v tem imenu verjetno skriva ime rimskega cesarja Dioklecijana. Zdaj na splošno prevladuje misel, da je prestal mučeništvo pod Dioklecijanom, najbrž leta 303 ali malo prej, ko je ta cesar ‘iztrebil’ krščanstvo v svoji armadi.

Sveti Jurij je zavetnik, poleg številnih mest (zlasti v Italiji) in držav, tudi Anglije, Genove, Ljubljane, Ptuja in Pirana, škofije Limberg in raznih viteških redov; tabornikov, kmetov, rudarjev, sedlarjev, kovačev, sodarjev, artistov, konj in živine, popotnikov, bolničarjev, ujetnikov, vojakov, jezdecev; priprošnjik proti vojnim nevarnostim, proti skušnjavam, za vreme, proti vročici, proti kugi, sifilisu, gobavosti, različnim kožnim boleznim. Je tudi eden izmed štirinajstih priprošnjikov v stiski.

Upodobitve: upodabljajo ga kot viteza na konju ali brez njega, pogosto z zmajem, prebodenim s sulico ali mečem. Njegov atribut je poleg sulice tudi zastava z »Jurijevim križem«. Upodabljali so ga skoraj vsi pomembni umetniki.

Na Slovenskem mu je posvečenih kar 75 cerkva, od teh 39 župnijskih. Po njem so imenovani tudi številni kraji (Šenčur, Šentjurij, Šenturška gora). Na jurjevo je po ljudskem koledarju začetek pomladi, ko je že vse zeleno. Zlasti v Beli krajini imajo sprevod z »zelenim Jurijem«. Na kmetih je bil to pomemben dan: hlapci so takrat menjali gospodarje, blagoslavljali so konje …

Vir: Družina

Galerija slik: 6. blagoslov konjev - Trzin